S predlaganimi spremembami se razveljavijo tudi določene določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2Z), ki so začele veljati s 1.1.2022.
1. Dohodki, ki se vštevajo v letno davčno osnovo
a) Olajšave in mehanizem usklajevanja olajšav ter neto letnih davčnih osnov:
– višina splošne olajšave se določi na višini 5.000 EUR hkrati se odpravi postopno zviševanje olajšave na 7.500 EUR;
– zvišuje se skupni dohodek, do katerega se rezidentu poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšave, in sicer se poveča s 13.716,33 EUR na 15.000 EUR;
– uvaja se znižanje davčne osnove od dohodkov iz delovnega razmerja v višini 1.000 EUR v davčnem letu za zavezance do dopolnjenega 26. leta starosti oziroma v višini 500 EUR za zavezanca po dopolnjenem 26. letu starosti do dopolnjenega 29. leta starosti;
– zvišuje se davčna stopnja v zadnjem 5. dohodninskem razredu s sedanjih 45 % na 50 %;
– odpravlja se mehanizem avtomatičnega usklajevanja višin zneskov olajšav in neto letnih davčnih osnov;
– za leto 2023 se uskladitev olajšav in neto letnih davčnih osnov ne opravi.
b) Plačilo za poslovno uspešnost
Uvaja se dodatni pogoj za ugodnejšo davčno obravnavo dohodka iz naslova plačila za poslovno uspešnost, in sicer, da se lahko tak dohodek izplača največ dvakrat v koledarskem letu (da bi šlo za ugodnejšo davčno obravnavo), hkrati pa se odpravlja možnost davčno ugodnejše obravnave dohodka iz tega naslova v višini 100 % povprečne plače delavca. Na ta način se ohranja splošna višina neobdavčenega dela, to je 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji – sistem, ki je veljal do 1.1.2022.
2. Dohodki iz dejavnosti – normiranci
Jasneje se določa pogoj za vstop oziroma obstoj v sistemu normiranih odhodkov, ki je vezan na obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavezanca, ali pri njem zaposlene osebe. Pogoj neprekinjene vključenosti v zavarovanje se podaljšuje s 5 mesecev na 9 mesecev.
Vstop: Po predlogu bo zavezanec lahko pri ugotavljanju davčne osnove davčnega leta upošteval normirane odhodke v primeru, da prihodki v davčnem letu, pred davčnim letom, v katerem želi ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, presegajo 50.000 EUR in ne presegajo 100.000 EUR, če je bila v davčnem letu pred tem davčnim letom pri zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, na podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj devet mesecev. Pogoj neprekinjene vključenosti se torej podaljšuje s 5 mesecev na 9 mesecev.
Obstanek v sistemu: Po predlogu se največja možna višina priznanih normiranih odhodkov 80.000 EUR določi za zavezanca, pri katerem je bila v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj devet mesecev.
3. Dohodki iz oddajanja premoženja v najem
Predlaga se dvig stopnje dohodnine od tovrstnih dohodkov s 15 % na 25 %, normirani stroški pa bi znašali 10%.
V letih 2020 in 2021 je za dohodke iz oddajanja premoženja v najem in za dohodke iz kapitala veljala davčna stopnja 27,5 %, ki je bila nato z davčnim letom 2022 za dohodke iz oddajanja v najem znižana na 15 %, za dohodke iz kapitala pa na 25 %.
Prav tako so se v letih 2020 in 2021 priznavali normirani stroški v višini 15 %, ki je bila nato z davčnim letom 2022 znižana na 10 %. Zaradi navedenega se predlaga, da se stopnja dohodnine od dohodka iz oddajanja v najem določi v višini 25 %, višina priznanih normiranih stroškov pa se ne spremeni.
(Vir: Tadeja Bučar, davčna svetovalka pri OZS)